Ste pozabili podrobnosti računa?

Ustvari račun

Uporabnost konoplje v zdravstvu

Konoplja je rastlina enoletnica, ki spada v družino konopljevk. Vrsta Cannabis satia L. se deli na dve podvrsti: 1) navadna/industrijska konoplja (lat. Cannabis sativa ssp. sativa L.) ter 2) indijska konpolja (lat. Cannabis sativa ssp. indica). Navadna konoplja ima v primerjavi z indijsko konopljo razmeroma majhno količino tetrahidrokanabinola (angl. tetrahydrocannabinol, THC) in je zato kot droga praktično neuporabna. Glavni psihoaktivni učinkovini sta sicer THC in CBD (kanabidiol), ki ju lahko sintetizirajo tudi v laboratoriju.

Vrsta C. sativa L. je pomembna rastlinska vrsta, ki izvira iz območja osrednje Azije, kjer se že dolgo uporablja v tradicionalni medicini in kot vir tekstilnih vlaken. Gre za hitrorastočo rastlino, ki je pomemben vir fitokemičnih spojin in bogat vir celuloznih in lesnih vlaken. Njeni metaboliti imajo potencialne bioaktivne lastnosti za zdravje človeka, notranja in zunanja tkiva rastline pa se lahko uporablja tudi za bioplastiko. Rastlina je dobro odporna na škodljivce, ima zelo dobro razvit koreninski sistem, ki preprečuje erozijo prsti in potrebuje razmeroma majhne količine vode, zaradi česar je zanimiva tudi z vidika kmetijstva in ekologije.

Konoplja tekom sekundarnega metabolizma sintetizira različne kemične spojine, ki imajo običajno vlogo pri njeni zaščiti (npr. pred objedanjem ali vdorom patogenov). Te kemične spojine vključujejo kanabinoide, terpene in fenolne spojine. Fitokanabinoide (t. j. rastlinski kanabinoidi) predstavljajo skupine C21 in C22 terpenofenolih spojin in jih najpogosteje najdemo prav v vrsti C. saltiva. Glavni fitokanabinoidi so: THCA (tetrahidrokanabinolna kislina), CBDA (kanabidiolna kislina), CBNA (kanabinola kislina), CBGA (kanabigerolna kislina), CBCA (kanabikromna kislina) in CBNDA (kanabidiolna kislina). THCA je najpogostejši kanabionoid v indijski konoplji, CBDA pa v industrijski konoplji.

Fitokanabinoidi se akumulirajo v sekretornih votlinah žleznih trihomov, ki so v velikem obsegu na ženskih cvetovih in na poganjkih rastlin. V manjših koncentracijah so jih detektirali tudi v drugih  delih rastline – vključno s koreninami, semeni in cvetnim prahom. Koncentracija kanabionoidov je v  snovi odvisna od starosti rastline, pogojev gojenja (hranila vlažnost, osvetljenost), obdobja žetve in pogojev skladiščenja. V semenih industrijske konoplje so običajno količine THC-ja in CBD-ja zanemarljivo majhne. So pa v letu 2015 na Hrvaškem v petih od 11 vzorcev konopljinih semen (dostopnih v prosti prodaji) odkrili močno povečane količine kanabinoidov še posebej THC-ja kar kaže na možne kontaminacije med neprimernim postopkom predelave in pa na nelegalno  porabo indijske konoplje za namene prehranjevanja.

Konoplja zdravstvo

Farmakologija konoplje

Psihoaktivna spojina konoplje je THC. Njegov učinek (po kajenju ali zaužitju konoplje) lahko uporabnik zazna že po nekaj minutah. THC je dobro topen v maščobah, zato se akumulira v maščobnem tkivu do svoje razpolovne dobe, ki običajno traja 7 dni. Znotraj možganov največje koncentracije THC-ja najdemo na območju neokortikalnih, motoričnih in senzoričnih območij. THC vpliva na kanabinoidne receptorje v možganih in  dokazano vpliva na sproščanje dopamina v prefrontalnem korteksu ter področju imenovanem nucleus accumbens. Naša konoplja vsebuje manj kot 0,02 THC, zaradi česar je legalna in ne omamlja.

Med kanabinoide spada tudi CBD, ki nima toksičnih lastnosti, hkrati pa ima številne koristne farmakološke učinke kot so njegove proti-vnetne, antispihotične in anksiolitične lastnosti. Dokazali so tudi nevrozaščitne lastnosti tega kanabinoida, zaradi česar med drugim velja, da se lahko CBD uporablja pri višjih koncentracijah ter pri različnih bolezenskih stanjih kot sta shizofrenija in demenca.

Pri nizkih koncentracijah naj bi spodbujal in ohranjal zdravje, saj ima antioksidativne, proti-vnetne in nevrozaščitne lastnosti, prav tako naj bi bil CBD kot nevrozaščitni antioksidant učinkovitejši od vitaminov C in E, uporaben pa tudi za kožna stanja kot so na primer akne.

THC je delni antagonist kanabinoidnih receptorjev CB1 in CV2, spojina CBD pa učinkuje predvsem preko vaniloidnega receptorja VR1. Receptorji CB1 se nahajajo predvsem v CŽS, kar sovpada z znanimi farmakodinamičnimi učinki kanabinoidov na spomin, kognitivne sposobnosti, bolečino in gibanje. Receptorji CB2 se izražajo predvsem na imunskih celicah in uravnavajo delovanje imunskega sistema in vnetnih procesov.

Konoplja zdravstvo

Uporaba konoplje v zdravstvu

V Sloveniji je gojenje, posest, predelava, prodaja in posredovanje konoplje, ki ima vsebnost THC večjo kot 0,2 %, prepovedan. Na seznamu prepovedanih drog so tudi vsi pripravki iz konoplje, ki jih imenujemo kanabis (hašiš, hašiševo olje in marihuana). Medicinska stroka je uporabo učinkovin iz konoplje za zdravljenje nekaterih bolezni podprla, zato lahko od leta 2014 zdravniki bolnikom predpišejo registrirana zdravila na osnovi kanabinoidov za zdravljenje bolezni, pri katerih so ta zdravila dokazano učinkovita. Ob tem je potrebno poudariti, da konoplja ni zdravilo za vse bolezni, zato je ključno, da je njena uporaba omejena, predvsem pa da je javnost seznanjena tako s koristnimi kot škodljivimi učinki rabi konoplje, da se prepreči škodo pri bolnikih, predvsem otrocih in mladih.

Zdravstvena stoka zagovarja stališče zdravljenja s konopljo, ki mora temeljiti na z dokazi podprti medicini, pri čemer je ključna tudi ureditev pravne podlage rabe konoplje. Črni trg ponuja različne pripravke iz konoplje, ljudje pa slednje, pogosto nekritično, kupujejo in uporabljajo ter tvegajo poslabšanje stanja. Javnost se mora zavedati, da je medicinska konoplja kontrolirana in standardizirana, da vključuje znano vsebnost različnih substanc, zato se lahko določi terapevtska doza, pri pripravkih na črnem trgu pa nadzora nad substancami ni.

Zato priporočamo, da uporabljate zgolj legalne in preverjene izdelke iz industrijske konoplje.

vir: članek Mojca Strgar, mag. prof. biologije (zdravstvena.info)

GOR